R: Misija (je mogoče): Lokomotiva 1.del

      Komentarji so izklopljeni za R: Misija (je mogoče): Lokomotiva 1.del

Iz SSKJ: vlák  -a m (ȃ) 1. vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih navadno vleče lokomotiva.

Misija vlak kot pravi Z, se je uradno začela letos poleti, v resnici pa že kakšno leto nazaj. Takole je bilo. Pri gledanju starih fotografij sem našel svojo fotografijo z vrtca, kjer smo slikani na starem kovinskem vlaku. Spomnim se, da nam je bilo takrat največje veselje v vrtcu ravno plezanje po vlaku. Neštetokrat smo ga preplezali z vseh možnih strani. Najbolj zanimiva je bila pot, ki se je začela pri vratih, se nadaljevala skozi kotel vlaka, ter preko dveh prečk končala v dimniku. Najbolj pogumni so preko lokomotive splezali na streho vagona, kar je ujezilo vzgojiteljice. Nasmeh na otroških obrazih zaradi vrtenje volana, ki je ob vsakem obratu zacvilil in zaškripal na ves glas je bil neprecenljiv. O ja, lepi spomini na vrtčevske čase… 🙂

Poleti med iskanjem skiroja, koles in igral za igro na prostem sem ga čisto po naključju zagledal. Točno tak kot v našem vrtcu pred mnogimi leti. Velik, pisan, s škripajočim volanom in v trenutku sem rekel sam pri sebi: »To moramo imeti!« In sem šel v akcijo. Odkril sem, da je vlak lociran v okolici Litije in da ga prodaja družina, kjer so otroci že tako veliki, da se z njim ne igrajo več. Cena je bila enaka ceni starega železa iste teže, edino za prevoz bi morali poskrbeti sami.

Slika iz oglasa na Bolhi

Ker je E ravno v teh letih, da rada pleza in raziskuje, je bila nad idejo, da bomo kupili lokomotivo čisto navdušena. L-ju ni bilo jasno kaj mu sploh kažemo na sliki, Ž pa je zmajevala z glavo, če to res potrebujemo, kam ga bomo postavili, kaj bomo z njim počeli,… No saj delno ima prav, a jaz sem se vmes že zmenil za nakup, poiskal prikolico ustreznih dimenzij, avto s kljuko se zmenil za termin, pa smo šli na pot…

Lokomotiva pa pojde na Gorenjsko.

Okolica Litije se je izkazala za vasico blizu gradu Bogenšperk. Ata je vozil, E je spala na zadnjem sedežu, jaz pa sem navigiral. Prikolica je poskakovala na ovinkih, sledili smo navigaciji in prišli direktno na dvorišče gradu Bogenšperk. Kaj?! Kje je tu kakšen vlak? Kličem prodajalca z Bolhe in ugotovimo, da smo še 15 do 20 minut vožnje do lokacije lokomotive. Pa gremo naprej, v krožnem desno, pa v naslednjem 2. izvoz, z glavne ceste levo 300m v hrib in mimo kapelice pa smo prišli. Vlak nas je čakal na dvorišču. E navdušena, ata zaradi velikosti vlaka in prikolice nekoliko zaskrbljen. Nekako smo ga naložili in privezali z gurtnami, pa na pot proti domu. Med potjo smo bili deležni precej začudenih pogledov, saj je bil prizor kar zanimiv. Avto s prikolico, na prikolici pa lokomotiva, s skupno višino le malenkost pod dovoljeno, ki drvi proti Gorenjski.

Prispemo do ata, tam nas čakajo vsi. Mama, L in Ž. Vlak zložimo kar pri atu na vrtu, kjer je sledil prvi preizkus. Z E splezava na vlak, Ž fotografira, L opazuje z varne razdalje. Preizkusimo volan. Škripa! Super! Navdušeni odidemo domov in že kujemo načrte o prenovi. Postavimo si cilj, da bo lokomotiva prenovljena in postavljen na končni lokaciji do septembra, ko ima E rojstni dan.

Naslednji dan ugotovim, da bo potrebno brušenje celotne konstrukcije, potem barvanje s temeljno barvo in nato barvanje s koničnimi barvami. Ker gre za okrogle cevi, ki so varjene skupaj, brušenje s stroji ne pride v poštev, peskanje celotne konstrukcije pa ekonomsko ni upravičeno, tako da ostane ročno brušenje. Poleti, ko so dnevi dolgi, aktivnosti polno, vročina pa popusti šele proti večeru, je bil primeren čas za brušenje lokomotive le zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Kljub temu, da sem pri brušenju imel pomočnike je brušenje potekalo izjemno počasi in v več etapah. Ampak nam je uspelo.

Barvali smo “vsi”…

Sledil je nanos temelje barve, kjer smo spet sodelovali vsi. Sam sem barval, E je barvala, a jo je že po nekaj minutah bolela roka, Ž je govorila da bo barvala, a ne v njeni najljubši majici, L pa je barval povsod. Po lokomotivi, po tleh, po oblekah, po drveh v bližini,… Tudi barvanje je potekalo ročno, s čopičem, izjemno počasi in v več etapah, ampak nam je uspelo tudi to.

Izvedli in organizirali smo Facebook natečaj, na katerem ste predlagali (in še vedno lahko) kakšne barve naj bo lokomotiva. Na voljo je siva (temeljna), rdeča, modra, zelena in rumena barva. Nekaj predlogov je spodaj… Kakšne barve naj bo vlak po vaše? Sprejemamo ideje. 🙂 Lahko v komentarju, preko elektronske pošte info@z-nami.si ali na FB.

Kakšne barve naj bo lokomotiva?

Ko je bil vlak pobarvan s temeljno barvo, se je poletje že bližalo koncu, do E-jinega rojstnega dne pa ni bilo več daleč. v tistem času sem šel na službeno pot po Avstraliji in Novi Zelandiji, L pa prvič v vrtec, tako da je lokomotiva žalostno čakala na boljše čase. Takrat je bilo jasno, da nam do rojstnega dne naše E ne bo uspelo. Zato smo projekt podaljšali do spomladi in organizirali transport lokomotive na zimovanje.

Lokomotiva gre na zimovanje.

Tokrat je bil prevoz še večja atrakcija, saj smo lokomotivo peljali na vozu s traktorjem skozi domače kraje, prevoznik in traktor pa sta oba poznana ožji in širši okolici, tako da nismo ostali neopaženi. 🙂

Lokomotiva je trenutno v fazi zimskega spanja, varno spravljena pri prijatelju M-ju v garaži v vasici nekje na Gorenjskem.

Projekt, pa se nadaljuje spomladi…

E je že rekla: »Ej ati, a bomo imeli tudi vagon?«

 

 

Tole pa je o vlaku napisala Z.

Deli: