Misija lokomotiva – 2.del, piše R

      Komentarji so izklopljeni za Misija lokomotiva – 2.del, piše R

Danes me je facebook prijazno opomnil, da je od pričetka misije lokomotiva minilo že leto in mesec dni, tako da je čas da poročam o trenutnem stanju.

Z začetkom pomladi, ko so bili dnevi daljši in ko so zunaj že pričeli peti ptički, je bil pravi čas, da iz zimskega spanja prebudimo tudi našo lokomotivo. Ravno na 1. aprila smo lokomotivo iz zimskega spanja pripeljali domov. Že pred jutranjim svitom smo se dobili pri prijatelju M v vasici nekje na Gorenjskem, kjer smo skupaj z našim prevoznikom D lokomotivo naložili na traktor in jo pripeljali domov. Ker je šlo za velik in občutljiv tovor, je bila tudi vožnja temu primerna. Ker je bila razdalja kratka, smo pri prevozu tokrat sodelovali vsi. Na vozu smo se peljali skupaj z lokomotivo. E in L sta bila navdušena.

Svoj prostor je lokomotiva dobila pod nadstreškom za avto. Seveda ni šlo brez težav. Dimnik lokomotive je ravno tako visok, kot je visoka najnižja točka nadstreška, tako, da smo jo komaj spravili na njeno mesto. R se je za tako velik projekt najbolj žrtvoval, tako da je svoj avto od takrat naprej parkiral na prostem. Prve dni so nas sosedje le čudno gledali, potem pa so se opogumili in nas vprašali kaj se dogaja. Ko smo jim razložili, da smo kupili lokomotivo za igranje, da jo čaka barvanje, ter da bo lokomotiva postavljena pred blokom so bila mnenja deljena. Sosedje, ki imajo otroke in vnuke so bili navdušeni, sosedje, ki so pozabili, da so tudi sami včasih imeli otroke in težko čakajo na vnuke mnogo manj. Skrbel jih je hrup, smeti okrog lokomotive, kje bo postavljena, čeprav na glas tega ni povedal nihče. Kljub temu, da je bila lokomotiva pod nadstreškom, kjer je prostora malo in da je bil tam samo okvir, so se otroci večkrat igrali na njej.

Sledilo je barvanje. Barve smo kupili že ob nakupu lokomotive, le poiskati jih je bilo treba v kleti. Kot pri brušenju smo barvali vsi. E, L in Ž celi dve minuti, ostalo je prebarval R sam. Največkrat pozno popoldne ali zvečer, ko smo se vrnili z naših potepanj. Začeli smo z rumeno barvo, nadaljevali z modro, zeleno in rdečo. Barvanje je potekalo izjemno počasi, saj nam je občasno nagajalo vreme, večkrat pa utrujenost in lenoba. Prav nam je prišel veter, ki je barvo lepo sušil. Prostor je R lepo zaščitil s trakom, tako da dostop do lokomotive ni bil mogoč, otroci pa so to razumeli in se barvane lokomotive v času sušenja niso dotikali. Več kot je bilo barve na lokomotivi bolj je bila zanimiva tudi za sosede. Tako najmlajše, kot tudi starejše. Starejša gospa je bila nad lokomotivo čisto navdušena, predlagala je celo, da naj na zelene cevi narišemo majhne rožice in različne vzorčke. R ji je rekel, da je ideja super in da če želi, na se dela kar loti. Naokrog je še prišla, na rožice pa še čakamo.

Vmesni cilj pri barvanju je bil, da z barvanjem zaključimo pred cvetenjem trav. Vzroka sta dva. R-jeva alergija na trave in pa cvetni prah, ki bi se lahko prijel na barvo. In to nam je uspelo. Vmes smo dokupili še črno barvo za kolesa in skupaj z atom B na deževno soboto montirali tla lokomotive. Prenova je bila zaključena.

Največji izziv je bilo pridobitev dovoljenja za postavitev lokomotive. R se je tega lotil na poseben način. Na sestanku hišnega sveta je pod točko razno omenil, da smo kupili lokomotivo in postavil preprosto, a zelo premišljeno vprašanje: »Kam lahko postavim lokomotivo, da vas ne bo motila?«. Če bi vprašal ali lahko postavimo pred blok, bi bil odgovor verjetno ne. Nekaj sosedov je takoj skočilo do stropa, da pod njihovo okno pa že ne, ostalim je bilo vseeno. R je zato predlagal, da lokomotivo začasno in le za testno obdobje namestimo na travnik pred blokom, morebitne pritožbe pa sporočijo direktno R-ju. Sosedje so se s tem strinjali, kar smo zapisali tudi v zapisnik. Tako, da bravo R in juhuhu…

Sledila je selitev na travnik pred blokom, kar je bil poseben izziv. Zaradi previsokega dimnika smo lokomotivo komaj spravili izpod nadstreška. Pri tem sta nam pomagala sosed D in njegov prijatelj U, ki je bil ravno na obisku. Lokomotivo smo s skupnimi močni spravili iz našega nadstreška, a naleteli na novo težavo. Lokomotiva je bila prevelika, da bi jo spravili na travo. Po nekaj meritvah smo lokomotivo zvrnili na tla in jo postrani skozi sosedin nadstrešek spravili na travo in jo potem spet obrnili nazaj na kolesa. Smo se kar namatrali ja, vendar nam je uspelo. Določili smo še končno lokacijo in lokomotivo postavili tja.

Sledila je velika otvoritev, kjer je igrala godba na pihala, zadonele so fanfare, nastopal je cirkus, nebo je razsvetlil veličasten ognjemet. No v resnici, smo vsi zadihani rekli to je to, otroci pa so že plezali po lokomotivi in uganjali vragolije.

Danes lokomotiva stoji pred blokom, otroci se na njej občasno igrajo, plezajo, se gugajo in se zabavajo. Sosedje so se nanjo navadili. E in L sta seznanjena s pravili, da mora biti okrog lokomotive vedno čisto in brez smeti, kar nam zaenkrat uspeva. Res je, da je v teh poletnih dneh igranje možno samo zjutraj ali pozno popoldne, ko lokomotiva še ni vroča, vendar pravi čas za igro šele prihaja. Zadnjič, ko smo se pripeljali domov, smo videli nizozemske družino na izletu po naši vasici. Ko so zagledali lokomotivo so jo fotografirali z vseh strani, očka pa je svojim otrokom postavil poseben izziv, kjer so se morali  otroci splaziti skozi dimnik samo z dotiki rdečih prečk. Je precej zabavno, preizkušeno na lastni koži….

Še pravila, ki veljajo :

–          Da se otroci na lokomotivi zabavajo
–          Da ne pride do padcev in poškodb
–          Da smeti okrog lokomotive ni

In R-jeva želja: da najdemo in pripeljemo domov še vagon.

Če pridete kaj naokrog ste dobrodošli, vendar pazite na lastno varnost in pospravite za seboj.

Projekt lokomotiva je tako uspešno zaključen!!!!!!

Deli: