Smokuški vrh

      Komentarji so izklopljeni za Smokuški vrh

Leto 2019 smo začeli res aktivno. Če na naši FB strani letos #pojemoslovensko, tudi pri izbiri naših ciljev izbiramo bližnje hribe. Kadar ne vemo kam bi šli, kadar nimamo preveč časa ali pa se nam “zalušta” štrukljev, je Sv. Peter nad Begunjami naša prva izbira.

Nad Sv. Petrom pa se nahaja razgledni Smokuški vrh. Midva sva se nanj že povzpela, na družabnih omrežjih pa skoraj dnevno opazujeva prelepe fotografije z vrha. Tudi E in L sva večkrat pokazala vrh in fotografije, ki so bile tam posnete. Nekako pa nismo zbrali “poguma” in volje, da bi se nanj povzpeli.

Ker smo se v letu 2019 odločili, da bomo več hodili in smo med prazniki pridobili kar nekaj kondicije, nas je sončna in topla januarska nedelja zvabila v naše domače hribe. Napakirali smo nahrbtnike, vanje poskrili motivacijske priboljške in topla oblačila ter se odpravili.

Pot smo pričeli pri vodnem zajetju Mravlinc (cca 600m nad morjem). Izbrali smo gozdno pot, ki vodi proti Sv. Petru. Pri “podrti skakalnici” smo zavili na ožjo pot, ki nas je skozi gozd počasi vodila proti vrhu.

Med potjo smo zabredli v listje, kjer smo L-ja skoraj izgubili, opazovali ptičke, debla, razgled in poslušali šumenje vetra.

Naša 7 letnica je 500m višinske razlike do vrha zmogla brez težav, našemu tri in pol letniku pa je z manjšo pomočjo, sladko motivacijo in veliko dobre volje tudi uspelo. Ves trud je bil poplačan z razgledom z vrha in sladko nagrado, ki je sledila v Sankaški koči.

Šele, ko sem šla brat opise poti in višinsko razliko, sem dojela, da je bil to kar mali podvig za našega tri letnika. Za celo pot s postanki smo porabili cca 4 ure. Če bomo nadaljevali s takim tempom in pridno pridobivali kondicijo in izkušnje, bomo poleti pripravljeni tudi na daljše pohode, ki jih bosta tako L kot E zmogla prehoditi sama. Važna nam je pot in ne cilj – predvsem pa to, da smo skupaj na svežem zraku in se zabavamo.

Deli: