Kam na smučanje med počitnicami? Na Soriško planino!

      Komentarji so izklopljeni za Kam na smučanje med počitnicami? Na Soriško planino!

Kljub pomladnim temperaturam koledar še vedno kaže februar, zimski mesec. Pred vrati so zimske počitnice, ko bo naša E obiskovala smučarski tečaj, smo se odločili za še en smučarski dan. Ko smo razmišljali kam bi šli in kje bi bilo najbolj primerno tako za E kot za L, smo upoštevali namig prijateljev. Zjutraj smo se napakirali in se odpeljali proti Bohinju. Po 45 minutah vožnje smo se pripeljali na sončno Soriško planino.

Načrt smučarskih prog

Soriška planina je majhen in prijazen smučarski center, ki ima dobre snežne razmere tako v zimskih kot tudi v zgodnjih pomladanskih mesecih. Na smučišču obratuje pet naprav; otroška vlečnica Lucija, tri vlečnice in dvosedežnica Lajnar. Poleg alpskega smučanja na desetih kilometrih prog, obiskovalci lahko uživajo v turnem smučanju, teku na smučeh, sankanju, krpljanju in zimskem pohodništvu po okoliških vrhovih. Organizirani sta tudi šola smučanja in izposoja športne opreme. Na smučišču sta dve homologirani progi, primerni za izvedbo raznih tekmovanj. Tudi med našim obiskom smo lahko spremljali kar dve tekmi mladih smučarjev. V času obratovanja smučišča je vsak dan urejeno otroško sankališče ob progi Slatnik. Tisti, ki si želijo bolj adrenalinske vožnje pa se lahko spustijo po tekmovalni sankaški progi Dravh.

Naš smučar

Prva stvar, ki nas je pritegnila, je bilo parkirišče tik pod smučiščem. Ker smo bili dovolj zgodnji, smo res samo parkirali in si nadeli smučke. Zraven so tudi gostinski lokali in wc s previjalnico. Ko smo se opremili smo najprej preizkusili vlečnico oz . “talarčke”, ki pa niso taki običajni. Da začneš z vožnjo moraš počakati zeleno luč. Ob vlečnici Slatnik je široka modra proga, ki je ravno pravšnja za učenje smučanja. Tako za L, ki se je lahko vozil brez vajeti, kot za E, ki je trenirala paralelno zavijanje.
Nato pa smo preizkusili še dvosedežnico Lajnar, ki nas je popeljala čisto na vrh. Tam smo si izbrali lažjo, modro progo. Bolj izkušeni smučarji lahko izberejo tudi tri zahtevnejše proge. Naš L je poskusil še vrvno vlečnico Lucija, ki pa mu ni bila preveč všeč, saj je bila po njegovem mnenju prepoložna. Drugače pa je super za učenje prvih zavojev za manjše otroke.

Smučali smo malce več kot 3 ure, nato pa smo se še okrepčali v okrepčevalnici ob parkirišču, kjer smo bili prijetno presenečeni nad organiziranostjo in prijaznostjo osebja.

Naši E so bili najbolj všeč talrčki, kjer čakaš na zeleno luč 🙂

Na koncu smučanja nas je pri blagajni čakala še stojnica z domačimi dobrotami. Sir, klobase, salame so omamno dišali, ampak na žalost smo bili siti in jih nismo preizkusili. Prijetno utrujeni smo se odpeljali proti domu. Ker pa je bilo vreme lepo, smo se odločili da še malce spoznavamo našo prelepo Slovenijo in smo se odpeljali po daljši poti – preko Sorice, Železnikov, Škofje Loke nazaj proti Begunjam.

Na Soriško planino se brez dvoma še vrnemo – če ne prej pa poleti, ko bomo okoliške hribe raziskovali peš.

Mi smo na Soriški planini uživali, pridite še vi!

Objava je nastala v sodelovanju s Soriško planino.

Deli: